Po prečudovitem Ubudu je bil sprva namen iti v Amed, kjer bi ostali kar nekaj noči in se vozili se po preostalem Baliju, srfali in končno dejansko pocivali. Ležali na plaži in delali nič! Aaaaampak smo se po tem raje odločili oditi v "izjemno" mestece Padangbai od koder vozijo ladje naprej na Gilije in Lombok, kamor se bo naša pot tudi kasneje nadaljevala.
Padangbai kot mestece nič posebnega. Bolj pristanišč o mesto za vse ladjice in ribice. Nekaj dobrih restavracij, potapljaških centrov in domačinov, ki te bi za zelo dober denar odpeljali snorklat na koralni greben z ladjico (ki je pes približno 5min stran). Po barantanju za nastanitev smo se vselili spet v nek homestay, kjer sta naša golobcka končno dobila sobo zase! Sreča pa taka :D.
Naslednji dan smo si sposodili skuterje in ne najbolj dobro splanirano odpeljali na sever Balija. Pot je bla res lepa. Od neskončnih dolin z rizevimi polji...
Do vulkana, najvišje gore Balija in jezera.
Po 4 urah smo prispeli na sever Balija na Luvina beach. Sestradani, dehidrirani, umazani, ... Aja pa vmes so nas na najbolj zakotni cesti sredi ničesar ustavili policaji in spet kazen. Po nekaj pregovorjanju smo jim dalo 50000 za bin tang (pivo), s katerim si niso mogli kupiti niti dveh. :D
No ker smo vedli da imamo pred sabo približno 130 km poti smo se hitro odpravili nazaj. Na poti nazaj smo se ustavili v Amedu, kjer smo opazili, da smo mogoče naredli napako, da smo ostali v Padangbaiu. Ampak na srečo nam je po 300km poti bilo že vse tako smešno, da smo tisto pojedli in se odpravili še na zadnji del poti. Prispeli smo okrog 10ih zvečer, odšli sabo moremo pa ob 9 zjutraj. Po 380km smo bili dobesedno mrtvi! Samo v postlo, jutri pa res uživat!
Res rabimo plaže! Pes smo se odpravili proti blue lagoon plaži (kamor vozijo bogate nemške turiste gledat korale). Za potapljanje je bilo res IZJEMNO. Kaj takšnega se jaz nisem nikoli videl. Korale, ribe vseh barv, velikosti, oblik, tudi vodne kače, skati. Vse kar ti srce poželi. Topla svetlo modra voda, ležalniki, hrana in počitek. Vse kar smo rabili.
Zvečer se odlična ribja vecerja, kjer si sam izbereš sveze ribe in ti jih specejo na zaru. Brez dodatkov. Brez sladkih ali pekočih omak. Samo ribica. No pojedli smo ogromne količine rib (tune, blue fin in ena neznana) juhe, pijačo in plačali 5€ po osebi. Mislim, da najdražja vecerja do sedaj. :) na žalost pa nimamo dokaz, ker smo se tokrat odločili, da gremo brez telefonov. Za voljo osebne komunikacije, ki močno šepa, če je na voljo WiFi. Žalostno saj vem.
Sedaj se pa že odpravljamo s colnickom, ki ima 9 motorjev po 250 konjev (kje je tukaj logika ne vem) na Gili Trawangan ali drugače rečeno - raj. :)
Poročamo kmalu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar