Nedelja je bila izbrana kot drugi dan našega prostovoljnega dela. Odpeljali smo se v bližnjo vasico - po začetnih pozdravih župana, okoliških zobozdravnikov, udeležencev in organizatorjev IDSSja (te ceremonje trajajo res dolgo, pa še veliko ne razumemo, ker so ponavadi v indonezijščini), smo pričeli z delom.
Oskrbeli smo več kot 100 pacientov, tudi nam je uspelo narediti nekaj ekstrakcij :)). Vaška dekleta so nam pripravila okusno kosilo, preizkusili smo se lahko tudi v igranju tradicionalnih inštrumentov. Za konec so naši fantje izzvali domačine na nogometni dvoboj, ki se je sicer končal z neodločenim izidom, a nepoznani teren je na gostih pustil boleče posledice. Naš Štajerc in Italijan sta si na vročem pesku napravila ogromen, krvav žulj. Poglejte sliko, sama sem prvič videla kaj takega.
Ps. Oba sta sedaj že okrevala in lahko normalno hodita :)
Utrujeni od vročine (bolj kot od samega dela ;)) smo se s skuterčki odpeljali na kavico v famozni Starbucks (tudi tu cene indonezijsko prilagojene), nato pa vsi sestradani še v SS na obilno večerjo. Z nami je šla tudi Yuniar, bila je presenečena nad tem koliko pojemo.
V ponedeljek in torek zjutraj smo se odpeljali v vaški health center (puskesmas) in osnovno šolo, kjer smo otroke 3. In 4. razredov učili pravilnega ščetkanja. Privatna šola z 2500 otroki je bila res ogromna.
Otroci so bili zelo razigrani in težko jih je bilo ukrotiti ter zmotivirati. S skromnim znanjem indonezijščine smo se trudili doseči njihovo zanimanje in na koncu nam je le uspelo skupaj temeljito očistiti zobke ter jih podučiti o zdravi prehrani.
Navdušenje otrok nad nami vidite na spodnji sliki.
Tudi v zvezkih so želeli imeti naše facebook naslove :)
Kmalu je napočil še ogled hinduističnega templja Prambanan. Kljub temu, da je zaradi naravnih pojavov trenutno ohranjenih le še 18 od skupnih 200 templjev, nas je tudi ta presenetil s svojo mogočnostjo. Zidovi templjev so nam pripovedovali zgodbe iz zgodovine hinduizma. Celotno področje, smo si ogledali z vlakcem oz. dvo kolesom. Zelo zabavno, ko sedis zadaj pa ne mores bremzat ali zavijat ;)
Večerjali smo na vodi oz. na otočku v ribogojnici. Postregli so nam s cvrtimi, sladkimi in zelo pekočimi ribam, pekočo juho, rižem ter nekaj malega zelenjave in sadja. Še zdaleč pred sitostjo je hrane zmanjkalo, pa še to bolj zaradi naše lakote kot njene okusnosti.
Sledil je ogled znamenitega Ramayana baleta - plesalci oblečeni v njihova tradicionalna oblačila so nam odplesali zgodbo iz zgodovine. Navdušeni smo bili nad obširnim ambientom na prostem, vendar je za naše pojme predstava trajala predolgo (dobri 2 uri). Utrujeni smo na avtobusu trdno zaspali že med vožnjo domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar