petek, 8. avgust 2014

Mamo to!

Tak pa je čas, da izvete se kaj iz moje strani. Po kratkem premoru in dve bolj ali manj neprespanih nočeh se vam spet javljamo. 

Oba s mojim cimrom/ kvazi bratom Grum sva mislila, da naju jetlag (5 ur smo pred vami) ne bo ravno zdelal. Ampak že prvo noč sva dobila svojo porcijo. Spat smo šli okrog 11ih in sva takoj zaspala. Okrog prve ure sem vklopil klimo, ker je začelo postaja izjemno vroce. Po tem pa se je začelo premetavanje. Oba nisma točno vedela ali drugi spi za to sva bila oba tiho. Potem se pa je zaslisalo: alo kojn. Jaz sem tak lačen. In bam! Sma se nasla. Vzamema  vsak svoj nahrbtnik in vse kar sva se imela od hrane (frutabele, zadnje smokije, bobipalcke pač vse kar sma nasla) in sma začela gledat film na televiziji - the almighty Bruce. Izjemni dve uri. Res sma se povezala v ne spanju :D. Okrog treh sva šla nazaj spat. In po tem tocno 6.30 zjutraj trkanje na vrata in piskajoci  indonezijski  glasek: hello wake up. In smo že šli na zajtrk. Tako da se vsaki dan vstajamo ob 6.30. Da ne boste misli, da je to kar tak :D.

Drugače pa je še vedno 90% naših pogovorov o dogajanju na wcjih. Se imamo vsaj kaj za pogovarjat :D.

Včeraj smo bili spet v centru Yogyakarte. Uspelo nam je celo najti bar s pivom! Sicer stane 2x več kot kosilo, ampak je še vseeno ceneje kot pri nas. Nas je pa zelo presenetila velikost piva (640ml) predvsem glede na njihovo velikost (mi trije dečki se počutimo kot pravi velikani). Zdaj končno vem, kako se počuti Birk med nami. Po zelo zasluženem pivu, ki nas je na vročem soncu naredilo malenkost vesele,  smo odšli cenkat za rikse  (trenutno mi je padlo iz glave kak se reče po njihovo). Tako so nas tisti reveži okrog 2 popoldan v največjem soncu vozili po dva na vozilo za 1€ po osebi. So se nam kar smilili. Ampak so pa bili veseli ko so zvedeli da vozijo Doktor Gigije (zobozdravnik po indonezijsko). Kak je bil šele srečen, ko je zvedel, da ima Liza doma BMWja. :D

No na koncu dneva smo si "privoscili" se vožnjo s kočijo. Pri čemer so konji sorazmerni velikosti indonezijcev. Tako mi še vedno ni jasno kako je tisti konjiček vlekel kočijo s 6 ogromnimi Slovenci :D.

To je to iz moje strani. Kot bi bubbly rekla: bodite v cvetju!

Ni komentarjev:

Objavite komentar