Klemen Černe - pogajalec
Naši številni dnevi v Indoneziji so se končali. Sedaj se že vozimo proti Mariboru v dežju, ki smo ga do sedaj v 41 dneh videli in doživeli le enkrat in se to približno 15min nekakšnega prsenja. Ne morem reči, da se nisem veselil nekoliko domačih stvari: goveje juhe, "normalnih wcjev", sladke in tople vode pod tušem, tišine ob 5 zjutraj, navaden kruh, kakšne pecenke, ...
Doživeli in videli smo ogromno. Skoraj da kolikor se da v tem času. Stalno v tempu. Šele na Lomboku smo se umirili in malo polezavali. Kaj pa boš drugega, če je toliko za videt. Doživeli smo res veliko, kar smo z vami tudi dokaj pridno delili. Videli smo popolnoma nove kulture, spoznali ogromno novih ljudi, novih in predvsem drugačnih navad, prepričanj, običajev... Vse to mi bo ostalo celotno življenje. Doživetje, ki mu ni para. Čeprav smo kdaj pa kdaj bili tečni, je neverjetno kako dobro smo funkcionirali. Ne nazadnje smo bili 41 dni stalno skupaj. Vsak je odkril nekaj novega, se naučil kaj novega o sebi. Jaz med drugim kako malo je potrebno, da je človek srečen. Kako lahko z minimalnimi sredstvi živiš srecno, se nasmejis mimoidočim, jim pomagas, z njimi podelis svoje zgodbe,vedno najdeš nekaj dobrega v stvareh, z veseljem razložiš kaj delaš in zakaj,... To je po mojem najpomembnejša stvar, ki mi bo vedno nekje ostala. Res sem lahko srečen, da mi je takšno potovanje bilo omogočeno. Sedaj se za nekaj časa poslavljam. Dokler ne pride novo popotovanje in novi blog. :) Hvala vsem bralcem, ki ste nas spremljali in ste kljub moji "čudoviti" in "izjemni" slovenscini razumeli večino mojih vložkov v ta blog.
No zaključil bom s tem citatom: potovanje je edina stvar, ki jo kupiš in s tem postaneš bogatejši (traveling is the only thing you buy that makes you richer).
Naši številni dnevi v Indoneziji so se končali. Sedaj se že vozimo proti Mariboru v dežju, ki smo ga do sedaj v 41 dneh videli in doživeli le enkrat in se to približno 15min nekakšnega prsenja. Ne morem reči, da se nisem veselil nekoliko domačih stvari: goveje juhe, "normalnih wcjev", sladke in tople vode pod tušem, tišine ob 5 zjutraj, navaden kruh, kakšne pecenke, ...
Doživeli in videli smo ogromno. Skoraj da kolikor se da v tem času. Stalno v tempu. Šele na Lomboku smo se umirili in malo polezavali. Kaj pa boš drugega, če je toliko za videt. Doživeli smo res veliko, kar smo z vami tudi dokaj pridno delili. Videli smo popolnoma nove kulture, spoznali ogromno novih ljudi, novih in predvsem drugačnih navad, prepričanj, običajev... Vse to mi bo ostalo celotno življenje. Doživetje, ki mu ni para. Čeprav smo kdaj pa kdaj bili tečni, je neverjetno kako dobro smo funkcionirali. Ne nazadnje smo bili 41 dni stalno skupaj. Vsak je odkril nekaj novega, se naučil kaj novega o sebi. Jaz med drugim kako malo je potrebno, da je človek srečen. Kako lahko z minimalnimi sredstvi živiš srecno, se nasmejis mimoidočim, jim pomagas, z njimi podelis svoje zgodbe,vedno najdeš nekaj dobrega v stvareh, z veseljem razložiš kaj delaš in zakaj,... To je po mojem najpomembnejša stvar, ki mi bo vedno nekje ostala. Res sem lahko srečen, da mi je takšno potovanje bilo omogočeno. Sedaj se za nekaj časa poslavljam. Dokler ne pride novo popotovanje in novi blog. :) Hvala vsem bralcem, ki ste nas spremljali in ste kljub moji "čudoviti" in "izjemni" slovenscini razumeli večino mojih vložkov v ta blog.
No zaključil bom s tem citatom: potovanje je edina stvar, ki jo kupiš in s tem postaneš bogatejši (traveling is the only thing you buy that makes you richer).
Bodite izjemni! :)
Urška Marhl - "specificna"
Sasi - zasanjana
Žiga Maruša - šofer
Klemen Grum Toni - iskalec
Sasi - zasanjana
Žiga Maruša - šofer
Klemen Grum Toni - iskalec
Liza Kasal - o njamiii
Ni komentarjev:
Objavite komentar