Lombok.

Pozdrav! Zvesti bralec je morebiti zapazil, da so se dopustniki nekoliko polenili, zatorej bode tale zapisnik nekoliko daljši.

V četrtek, 4. 9. 2014, so se vkrcali na t. i. "fast boat" za Lombok, pri čemer je pridevnik fast zgolj opisoval direktno pot do končne postaje, samostalnik boat pa je oznčeval sorazmerno majhno barčico. Še bolj so se razveselili izjemnega vozila (naj slika pove svoje), katero jih je popeljalo na drugi konec otoka v najbolj turistično mesto Kuta, ki se je izkazalo za malce večjo vas. Seveda tudi tokrat ni šlo brez klasičnega fast food postanka.

Nastanili so se v homstay med mravljice, komarčke, martinčke... Naredili so odlično potezo, ko so že prvi dan plačali za pet dni in bili nato primorani vsako jutro jesti iste, v olju plavajoče, banana pancake-e, se tuširati z mrzlo fiziološko raztopino... 

#trijenaskuterju

#poindonezijsko

V petek, 5. 9. 2014, so sprva nameravali poskusiti deskati na valovih, a jim dan preprosto ni bil namenjen, zato so se odločili za kopanje na prečudoviti Mawun plaži. Končno plaža brez valov, idealno za plavanje, vendar je bila tokrat v napoto metrska meduza, ki je stražila ob obali.

Sobota, 6. 9. 2014, končno so lahko preiskusili svoje ravnotežne sposobnosti na valovih. Sposodili so si največje penaste deske, ki so bile skoraj večje od ladjice, katera jih je popeljala do oddaljene plaže z valovi. Vsem se je uspelo postaviti na noge, nekaterim večkrat kot drugim, odvisno od njihovih sposobnostih pedlanja (#pedlpedlpedl). Neprecenljivo veselje, kljub zapaljenim ritkam in nogicam. 

V nedeljo, 7. 9. 2014, so se odpeljali proti glavnemu mestu Mataram. Na poti do tja so se ustavili še v tradicionalni vasi, kjer prebivajo prvotni prebivalci Lomboka, ljudstvo Sasak. Ogledali so si vas, v kateri živi 700 ljudi v 150 hišah. Med seboj se poročajo bratranci in sestrične, moški pa imajo tudi več žen. Rečeno jim je bilo, da je tisti dan na sporedu poroka, a se je kasneje izkazalo, da je vsa veselica in pojedina v čast obredu obrezovanja dečkov oz. cutting d*** po besedah tamkajsnjega domacina (kateremu niso bili priča). 

V glavnem mestu so bili najbolj navdušeni nad ogromno tržnico, kjer je bilo na voljo na tone banan, ananasov (že olupljenih za 10 centov na kos, medtem ko jih na plažah preprodajajo za 65 centov), čilija...

Na tej točki bi se nekoliko zaustavili in predstavili sadje, ki so ga oni videli prvič:
1.) snake fruit 

2.) dragon fruit (od znotraj bele ali rdeče barve) 

3.) jack fruit (ogromen sadez, znotraj rumen, zal niso uspeli fotografirati)

4.) passion fruit (izgleda kot paglavci, a izjemnega okusa in vonja ter zdrzaste konzistence- velikokrat vsebujejo to aromo geli za tuširanje)

Nato so se odločili za ogled še enega templja, ki je bil prav žalostnega izgleda v primerjavi z mogočnimi templji na Baliju. Kot je razvidno iz slike, je bilo navdušenje neizmerno. 

Ponedeljek, 8. 9. 2014, nekateri člani so se odločili za preganjanje z deskami na minimalističnih valovih Selong plaže, ostali pa za ležanje na sončnih peščenih plažah (#mivkavsepovsod).
Potrebno je omeniti tudi njihov vsakdanjik, ki se prične med šesto in sedmo uro zjutraj ter zaključi ob deseti uri zvečer, čeprav bi večina že z veseljem zalegnila kakšno urco ali dve prej. Ob večerji pa jih obkolijo roji piskajočih glaskov, ki pri petih letih prično z uvajanjem v trgovanje na drobno z zapestnicami. Po nekaj dnevih so se tudi oni vdali in se okitili za bajne pare.

Torek, 9. 9. 2014. Šašika in Grumči sta zapustila gnezdece ter se podala na vulkan Rinjani (o katerem se bosta verjetno razpisala, ko se vrneta) za tri dni. Preostala druščina pa je ponovno spakirala kovčke, jih nametala na rdeči pick-up, in se z njim odpeljala v novo prebivališče, kilometer stran (še zmeraj pogled na morje, se razume). Za manj denarja so dobili dve sobi, v katerih sta bili po dve 120 cm široki postelji (še zaviti v polivinil, z žigom 30. 8. 2014), plazma tv s satelitsko, ventilator na daljinca, tuš s sladko vodo (sicer še zmeraj hladno, ampak tega so bili že vajeni), in kava za dobrodošlico ter, najbolj pomembno, wc papir.

#rainbows

 

Sprva so bili nekoliko razočarani nad skuterji, od katerih se je eden dobesedno ustavil na klancu navzgor (so se vsaj pošteno nasmejali, izmenjali mase na skuterjih in se peljali nekoliko počasneje). Da lahko pridejo do rajskih plažje namreč potrebno premagati marsikateri klanec in krater (#izjemneceste). 

Vendar! Izredno prijazni lastniki so jih zvečer pričakali s skoraj popolnoma novimi skuterji (prevoženih dobrih 1000 km) na daljinca (piskajo in svetijo ob pritisku na gumb). Izjemno.
Poleg vsega so tisti dan odkrili še pravo trgovino (po petih dneh na območju štirih ulic-res so si podrobno ogledali vas, v kateri so stanovali)! Do sedaj pa so se zadovoljili z zgolj obcestnimi stojnicami, na katerih je vse nekoliko dražje in na katerih med drugim prodajajo tudi bencin (45 centov na liter namesto 30). 

 
Ta dan je slavil svoj obstoj Žigi, katerega je poležavanje na plaži zvilo in pognalo v tek proti bližnjim skalam, na katere se je skrivaj povzpel, za nekaj časa izginil z obzorja ter se olajšano vrnil... A paparazzi ulovijo vsak trenutek... Kakor tudi nekoliko nenavadno namakanje v morju...

#najdivsiljivca

Toliko zaenkrat dragi bralci (tisti mnogi, ki še zmeraj spremljate navadne in nenavadne dogodivščine šestih pustolovcev).

Lepo vas pozdravlja, Bubbly.